Napad psa na domače ljudi

Zjutraj me je zbudil klic. Včeraj je domači kuža, ugriznil lastnico tako močno, da je potrebovala zdravniško oskrbo. Domači so psa nekako spravili v kletko. Sedaj pa nihče ne more do njega.

In vse to se je zgodilo kar včeraj. Nikoli prej ni pes zarenčal, nikoli prej ni ugriznil.

30 let izkušenj s takšnimi psi, me je naučilo, da ne reagiram več tako, da se jaz bolj sekiram za njih, kot pa oni sami.

Noben pes, z lepega ne napade tako močno, po celem telesu, da potrebuješ zdravniško oskrbo. Ja, veliko psov, napade tako. Samo nobeden pa ne naredi tega PRVIČ, ko ugrizne.

In potem ljudje pričakujejo, da bo prišla tretja oseba, psu zašepetala na uho in mu rekla: a daj kuža, bodi priden in ne grizi več. Ne, te pravljice tudi v Bajki ne moremo narediti.

Kaj bo s tem psom in ljudem? Ne vem, ker nihče v družini se ne upa priti do njega in ga odpeljati ven. No, do včeraj ga je lahko peljala le oseba, ki jo je včeraj pogrizel.

Je res treba čakati tako dolgo?

Kaj bo s psom? Ne vem in se opravičujem, ampak ni moj problem. Res je, da lahko na osnovi ogleda in dejstev napišem mnenje za usmrtitev psa, ki ga potrebuje lastnik, da mu lahko na osnovi tega mnenja uradni veterinar dovoli usmrtiti nevarnega psa.  

Samo, ker je pes včeraj pogrizel lastnico, mora pes, predno se uspava še na pregled za steklino in mora še 10 dni živeti.

In tu se začne težava. Že prej je do psa lahko prišla samo ena oseba, ki do njega sedaj ne more in ne upa več.

Je to še vedno moj problem? NE!

Moj problem bi bil, če bi bil pes pri meni na prevzgoji, ko je prvič pokazal, da bi nekaj delal po svoje. Ko bi prvič pokazal, da čuva predmete, hrano ali osebe (ljudi ali živali), ko bi prvič nakazal ugriz ali pa malo ugriznil.

Danes pa mu jaz ne morem zašepetati na uho, naj, prosim, bo priden in naj ne grize.

Odgovornost lastnika psa je, da poskrbi za ustrezno šolanje in da poskrbi za odpravo vedenjskih težav, ko se težave začnejo. Ugriz, ki se konča na urgenci, ni več težava!

In kdo lahko pomaga? Tisti, ki je dovolil, da je do tega prišlo. Ampak on ne more.

To je zgodba današnjega jutra. Podobna je bila prejšnji mesec, pa predprejšnji.

Na koncu je to moj problem, ker moram poslušati te ljudi in kar naenkrat imajo čas in voljo, da najdejo mojo telefonsko številko in skoraj zahtevajo pomoč. Pomoč, ki pa jih je, take, kot jo od mene zahtevajo, ne morem dati. Lahko bi jo dobili, če bi poklicali, ko se je vse začelo.