Megleno sobotno dopoldne in zmatrani psi

Prvo soboto po novem letu smo se dobili na poligonu. Ne, zato, da bi delali, niti ne da bi se kaj novega naučili.
Dobili smo se zato, da se psi lahko prosto – a vseeno pod nadzorom, naigrajo
In so se. Prosta igra, norenje, vohanje, igranje. Brez renčanja, brez dominance, brez nestrpnosti. Če se je slučajno kdo spozabil, smo ga takoj opozorili in igra se je nadaljevala.
Smo bili v šoli celo dopoldne? Ne, nismo. Po pol ure, so bili utrujeni, naigrani in so bili več ali manj v bližini svojih lastnikov.
Za konec smo vseeno naredili nekaj odpoklicev, to samo zato, da smo pse ohladili in to je bilo to.
Potrebuje danes pse še kaj več kot to pasje norenje.
Razen lulanja in kakanja, prav nič drugega. Njegove fizične potrebe po gibanju so bile več kot zadovoljenje.
Njegove psihične potrebe so bil tudi zapolnjene. Kaj je več kot druženje, sprostitev in izmenjava tistih pravih, prvinskih pasjih informacij.
Smo imeli na poligonu psa pse, ki nimajo težav?
Kje pa. Bili so psi, ki so nesamozavestni. Bili so tudi prestrašeni. Med njimi so bili tudi posvojenčki, ki do zdaj niso imeli pravilnih, predvsem pa varnih druženj s psi. Tudi takšni z nagobčniki so bili.
Se je delala med njimi kakšna razlika. Prav nobena. Vsakemu smo pomagali, da je premagoval svoje težave in na koncu so se vsi igrali.
To, je bilo Bajkino darilo njim in njihovim lastnikom za novo leto.