Staranje psa ni izguba njegovega sveta — je povabilo, da upočasnimo svojega.
Ko njegovi koraki postanejo krajši, postane globlji pogled;
ko zmanjka moči za tek, zraste potreba po bližini.
V starosti nas pes ne uči več, kako živeti aktivno,
ampak kako živeti prisotno.
Ko se pes stara, se najprej spremeni mišično-skeletni sistem. Ne zato, ker bi bil pes bolan, ampak ker telo preide iz faze zmogljivosti v fazo varčevanja z energijo. Organizem začne gibanje optimizirati – uporablja manj energije, manj sile in več stabilizacije. Lastniki to vidijo kot “upočasnitev”, v resnici pa gre za biomehansko prilagoditev.
Ko se pes začne starati, se telo ne spremeni nenadoma.
Najprej se spremeni način gibanja – ne količina gibanja. Pes še vedno želi hoditi, raziskovati in sodelovati, vendar telo začne varčevati z energijo in gibanje postane bolj previdno, bolj premišljeno.
Prva sprememba se pojavi v mišičnem tonusu. Mišice niso več stalno pripravljene na takojšnjo akcijo, zato vstajanje ni več en sam gib. Pes najprej dvigne prednji del telesa, za trenutek obstane, nato dvigne še zadnjega. Po spanju naredi nekaj počasnih korakov, kot da se mora najprej “zbrati”. Ne zato, ker ga boli, ampak ker mišica potrebuje več časa, da razvije silo.
Postopoma začne izgubljati tudi mišično maso, predvsem na zadnjih nogah. Stegna niso več tako polna, drža postane nekoliko nižja, zadnje noge stoji bolj pod telesom. Teža se začne prenašati naprej, zato prednji del nosi več obremenitve. Pes še vedno hodi normalno, vendar gibanje ni več tako vzmeteno in lahkotno.
Hkrati se zmanjša gibljivost sklepov. Na začetku sprehoda deluje okoren, po nekaj minutah hoje pa se razhodi in hodi precej lepše. To je zelo značilno za staranje — razlika med prvimi minutami in nadaljevanjem gibanja. Sklepi niso nujno boleči, le manj prožni so in potrebujejo čas, da se ogrejejo.
Spremeni se tudi sam korak. Postane krajši in bolj ekonomičen. Zadnje noge se ne iztegnejo več tako daleč nazaj, hrbtenica se manj ziblje, obrat naredi v več manjših korakih. Pes ne upočasni zato, ker ne bi zmogel, ampak zato, ker telo išče stabilnost.
Pogosto opazimo tudi slabše ravnotežje. Na gladkih tleh mu kdaj zdrsne, stopnico oceni manj natančno ali se previdneje obrača. Gre za počasnejše zaznavanje položaja telesa v prostoru, ne za neposlušnost ali nerodnost.
Največja razlika pa se pokaže po aktivnosti. Med sprehodom lahko deluje povsem v redu, utrujenost pa se pojavi kasneje — potrebuje več počitka in naslednji dan okreva dlje kot nekoč.
Zato staranje pri psu najprej prepoznamo po tem, da gibanje ni več samoumevno tekoče.
Pes še zmore, vendar vsako gibanje začne pripravljati. Telo preide iz moči v ohranjanje — in to je prvi pravi znak, da vstopa v starost.
Poleg sprememb v gibanju in mišicah se staranje pokaže tudi na številnih drugih, bolj vsakdanjih področjih.
Lastniki jih pogosto razumejo kot navade ali značaj, v resnici pa so posledica počasnejšega delovanja telesa in živčnega sistema.
Spremembe v zaznavah (čutilih)
Najprej se neopazno poslabšata sluh in vid.
Pes lahko presliši prvi klic, reagira šele na glasnejšega ali pa se ustraši, ko se mu približamo, ker nas ni zaznal pravočasno. V temi postane previdnejši, pri stopnicah se ustavi in preveri podlago.
Pogosto začne več uporabljati voh — ne zato, ker bi bil bolj trmast, ampak ker mu postane to najbolj zanesljivo čutilo.
Spremembe v spanju
Ritem spanja se premakne.
Pes več spi podnevi, ponoči pa se lahko zbudi, menja ležišče ali tava po stanovanju. Ne išče aktivnosti, temveč orientacijo — možgani težje vzdržujejo globok, neprekinjen spanec.
Kognitivne spremembe
Obdelava informacij postane počasnejša.
Znane vaje razume, vendar potrebuje sekundo več. V novi situaciji lahko obstane, kot da razmišlja, kaj mora narediti. Bolj se opira na rutino in težje prenaša spremembe okolja.
Včasih pozabi, kaj je želel — pride do vrat in obstane ali gleda lastnika brez jasnega razloga. To ni neposlušnost, ampak zmanjšana kognitivna fleksibilnost.
Socialno vedenje
Toleranca se zmanjša.
Pes se hitreje umakne, ne želi več dolgotrajne igre in slabše prenaša vsiljive ali zelo živahne pse. Pogosteje si izbere opazovanje namesto sodelovanja.
Z ljudmi postane pogosto bolj navezan, z drugimi psi pa bolj selektiven — potrebuje mirne, predvidljive kontakte.
Presnova in telesne funkcije
Spremenijo se osnovni telesni procesi: več pije ali pogosteje urinira, težje zadržuje mehur dlje časa, lažje pridobi težo ali pa počasi izgublja mišice, slabše prenaša vročino ali mraz, prebava postane občutljivejša.
Nega in samočiščenje
Pes se manj neguje.
Dlaka je lahko bolj razmršena, daljša ali mastnejša, ker se težje obrača in doseže vse dele telesa. Pogosteje potrebuje pomoč pri osnovni negi.
Skupna značilnost vseh teh znakov:
nič od tega ni nenadno. Gre za postopno zmanjševanje prilagodljivosti organizma. Pes še vedno želi sodelovati v življenju — le več podpore in predvidljivosti potrebuje, da to lahko počne enako sproščeno kot prej.