Kako poteka svetovalna ura v Bajki

Za večino ljudi je zelo naporna. Čeprav “ne delamo” nič.

Po tem, ko se slišimo po telefonu ali stopijo v kontakt z menoj, dobijo na mail vprašalnik, kjer morajo opisati svojega psa, kdaj so se težave začele, kako so se kazale, kaj so oni naredili. Potem me zanima, kako pes živi, kakšen življenjski ritem ima …

Čemu je namenjen vprašalnik? Temu, da se ljudje malo poglobijo v življenje s psom in da premislijo o tem, kako pes in oni z njim živijo.
Ko napišeš svoje misli, ji začneš slišati in kdaj tudi vidiš, da je bilo kaj očem skrito.

Najtežje je potem priti k meni. Strah, velikokrat tudi sram, občutek, da bom s prostom kazala na njih, da so oni krivi, da je pes tak, strah pred obtoževanjem, občutek nemoči in obupa.
Z vsemi čustvi tega sveta, se ljudje soočajo prvih 5 minut.

Zato gremo večinoma takoj na sprehod. Že ta je običajno čisto drugačen, kot ponavadi. Ni hrane, ni igrač, ni ničesar. Dolžina vrvice, počasen sprehajalen tempo in opazovanje psa.
Ko pridejo k meni, me ne zanima kako so se naučili sedi, prostor, poleg in hranit psa. Če jih to funkcionira, se ne bi sedaj sprehajali.

Mene zanima pes. Zanimajo me njegovi odzivi, njegovo vedenje, on sam. Kdo je in kakšen je. Kako se giba, kakšno je njegovo gibanje. Kako kaka, kakšen je kakec. Kolikokrat lula,…Vse to mi da začetne podatke in katere si začnem ustvarjati sliko.

Kmalu se vrnemo na poligon, kjer se začne drugi del svetovalne ure v Bajka šola za pse.

Tu pa res ne delamo čisto nič. Pes in njegov lastnik stojita pri miru, edina zahteva je, da je pes na kratkem povodcu. Vmes pa se pogovarjamo o vsem. in v tem času mi pes pove vse o sebi. Kako se sooča s težavami, koliko zna izsiljevati in kako dolgo pri nečem vztraja. Kaj počne, kako to počne. In s tem dobil odgovore še na ostala vprašanja, ki jih potrebujem, da začetno spoznam psa in da mi pes pove o sebi svoje občutke in navade.

Ko imam vse to, lahko lastniku povem, kje imamo težave in kako se jih bomo lotili.

Seveda ni res, da ne delamo čisto nič. Če pes vneto izsiljuje in laja, dela škodo ali nekaj, kar je nevarno zanj, jim seveda povem in jih vodim preko procesa, da pes neha. Prav tako jim dam smernice za sobivanje in točen načrt dela.

Ob zaključku je večina ljudi tako utrujena, kot da so tekli maraton. Veliko ljudi je čisto šokirano nad svojim psom, ker pri njih tega vedenja, ki ga je pokazal pri meni, ni imel.
Seveda so tudi takšni, ki gredo domov razočarani, ker “nismo nič delali”
Nekaj njih se čez čas vrne, ker so šli drugam, kjer so ful delali, pes je pa še hujši. Sedaj so pripravljeni nič delati in začeti z malimi koraki.

In potem se zgodba v Bajka šola za pse šele začne.
Ne delamo veliko, sploh ne. Čisto malo, pa malo, pa še malo in na koncu dobimo veliko. Po njihovem pripovedovanju, več, kot so na začetku pričakovali.