Past prvega dne posvojitve

Psica s XXXXX zavetišča je isti dan, kot so jo posvojitelji pripeljali v Koper pobegnila. Ne, za takim psom ne gremo z našimi psi, ker je 1. nesmiselno, 2. nevarno za pobeglega psa, sploh v urbanem področju.

Pri takih psih je pomembna taktika, organiziranje, poznavanje obnašanja psov na begu. Sinoči smo ji postavili živolovko, danes je naša. Vse to ne bi bilo potrebno, če bi posvojitelji dobili psa, za katerega so primerni (in pes za njih) in če bi vedeli, kako ravnati s psi, ki so jih pravkar iztrgali iz njihovega okolja. vir: fb – K9 iskanje pogrešanih – Slovenija

Kaj je tisto, kar bi vsak tak pes moral imeti na sebi, da bi bil varen. Poleg »varne« oprsnice nujno tudi zatezno ali vsaj polzatezno ovratnico, ki se mora nastaviti na njegov vrat. Jaz bi raje rekla, da naj bo za začetek kar zatezna. Pa ne zato, da se jih cuka, ampak, da ne zbežijo!

Zoper me je k pisanju spodbudila objava na strani skušine K9 iskanje pogrešanih Slovenije, kjer so objavili objavo o pobeglem psu, ki je bil tisti dan posvojen. Njihovo delo spremljam in jih občudujem, ker se mi zdi to trenutno res najbolj prvinsko delo za psa. Hkrati pa so resnično stalno v akciji in njihovi uspehi so tisti, ko si rečeš: bil bi muha v pasjih možganih, da jih še naprej preučeval. Pasji nos je tako odličen, da nas daje tako veliko, za moje pojme še tako neraziskanih moči, če jih res poslušamo, nam povedo vse. In izkušnje in predvsem, dnevi treningov in zaupanja v psa, prinese uspešna iskanja.

Že brez,da so dvignili vso ekipo, ki je morda potrebovala zaslužen počitek, me vedno  – priznam pa, da čedalje manj, razjezi, ko preberem, da se je zopet izgubil pes, ki je bil ravno posvojen. Zakaj me to čedalje manj jezi? Zato, ker dlje, ko delam z ljudi, manj sem razočarana nad njimi. Dlje kot delam s psi, bolj jih razumem in vem, zakaj bežijo. Je pa tudi res, da dlje kot delam z ljudmi in psi, več situacij poznam in vse več zgodb in izkušenj pride do mene.

In predvsem psi iz zavetišč, ki imajo svojo – večinoma neznano zgodbo, so specifika, ki ne glede na izkušnje in znanje potencialnih lastnikov, potrebujejo posebno obravnavo.

Še bolj, pa je treba govoriti o psih, ki se posvaja iz tujih zavetišč, ki so posvojeni samo na osnovi slike in večinoma napihnjenega opisa. Psi, ki jih ne poznamo, s katerimi nismo vzpostavili stika, ampak smo ponj prišli na dogovorjeno mesto ali v zavetišče, ker so nam ga po pol ure sprehoda dali.

Prav ti, prevzeti na dogovorjenih mestih so velikokrat na listi »hitro izmuzljivih in bežečih psov«.

Zakaj, ker so ali pobrani s ceste ali pa iz različnih čudnih okoliščin ali hrte iz tekmovanj, kjer so po tekmi ali pa že med njo zavrženi, so ti psi »strokovnjaki za pobeg«. Zato, ker so z begom preživeli in prišli do vas. Nekje vmes se je nekaj zataknilo in so bili ujeti. A v njihovem zapisu je stran od ljudi, ker le tako preživim.

Lepo, da se nam ob slikah psov iz ceste odpreta srce in mošnjiček. A pa je res za te pse to najbolje. Je res za njih najbolje to, da se jih spravi iz ceste, kje so imeli svobodo in hkrati še vse, kar prinese taka svoboda. Je prav, da jih zapremo v blok, v strnjena naselja, polna ljudi in vsega od česar so do pred kratkim bežali? To ni tema pogovora, pa vseeno je prav, da povem svoje mnenje. Pes naj ostane v okolju kjer je. Je pa res, da naj se za te pse poskrbi, da se jih sterilizira in kastrira ter, da se jih redno hrani. In tako se bo v nekaj letih rešila problematika cestnih psov, ker se ne bodo več razplojevali.

Pa da se vrnem nazaj k »zbeži takoj, ko lahko«. Srce in mošnjiček se je odprl in seveda največja sočit za njih. Vse lepo in prav. Naj se v prvi vrsti poskrbi še za varnost. In varnost ni vedno to, kar je za nas »v dobro psa«. Oprsnice so čisto ok za pse, ki niso » mojstri bežanja«, ki imajo telo za oprsnico.

Lepo ali pa grdo, varno ali nevarno za psa, je še vedno te pse najbolj varno to, da so dvojno ali trojno varovani. Oprsnica, ki naj ne bo » oprsnica za beg« – to je tista, ki psu omogoči, da se v sekundi sleče in gre. Je pa priročna, sploh za pse, ki niso najbolj kul, ker se hitro obleče, le sprednje noge da not in zapreš na vihru. Samo tako hitro, kot gre gor, gre še hitreje dol. Hitreje, kot zaprete skupaj zaponko.

Ne bom o prednostih in slabostih določene opreme, ker je to zopet tema za kakšen drug dan. Kaj je tisto, kar bi vsak tak pes moral imeti na sebi, da bi bil varen. Poleg »varne« oprsnice nujno tudi zatezno ali vsaj polzatezno ovratnico, ki se mora nastaviti na njegov vrat. Jaz bi raje rekla, da naj bo za začetek kar zatezna. Pa ne zato, da se jih cuka, ampak, da ne zbežijo!