Sterilizacija v sliki

OPOZORILO! Tisi, ki imate slab želodec – ne glejte slik! 🙂

14.4.2015 je bil dan, ko sva z Abi zjutraj vstale in šle k veterinarju. Naša punca se goni na 3.5 meseca, kar definitivno ni ok in je posledica genetike, saj je imela enake težave že njena mama.Abi je pogumno prišla k veterinarju, sedla na tehtnico, ki se je ustavila pri 28 kilogramih – malo se je pa res zredila! Dobila je pomirjevalo in kmalu jo je zmanjkalo.

In že je mirno spala….

Ko je dokončno zaspala, smo jo prestavili na operacijsko mizo, kjer se je lahko začelo zares.
Najprej je dobila masko, ki jo je popeljala v globok spanec.

Najprej so jo dali v hrbtno lego in ji zvezali tace, da je ostala na hrbtu.

Sledilo je britje tebuha.

Še zadnji popravki na koncu in zadnje priprave na operacijo.

Najprej se prereže kožo…

Potem pa se delo v mehko tkivo lahko začne.

Maternični vrat je že zunaj…

…en vod maternice tudi.

Vse se tako hitro, a hkrati natančno dogaja, da komaj sledim vsemu in v mislih premlevam zakaj je kaj kje, in kako do česa pride.

Še drugi vod in nekaj, kar sem pozabila kako se imenuje – vem pa da je isto, kot kožica na mrežni pečenki. 🙂
Vse se lepo odstrani, pregleda rano in končno šivanje se lahko začne.

Tole smo odstranili danes in upam, da bo punca sedaj zaživela življenje brez hormonskih stresov.

Rana je zašita (veterinar pravi, da so ti šivi močnejši in tako primernejši za aktivne pse).

Obliž je prilepljen, protibolečinska terapija pa teče v žilo.

Oblekica oblečena, našo punco samo še zbudimo in lahko odidemo domov.

Domača postelja pa je itak najboljša terapija. 🙂

Alenka