Ajšini mladički

Leta 2004 je imela Angelica Leomegy – Ajša svoje prvo in edino leglo. V tem leglu se je skotila Bajka in zgodba o Ajši in Bajki se je začela. Oče mladičkov je Manny, pes, ki je bil v tistem času uspešen tekmovalec, saj je bil večletni državni prvak v poslušnosti.

Pred paritvijo smo opravili še nekaj obveznih testov.
Od pasme je odvisno, kakšni so testi in pregledi. Menim pa, da bi moral vsak lastnik, katerega pes ali psica bo za vzrejo, nujno opraviti vse teste, s katerimi lahko preprečimo dedne bolezni ali napake. Za nemške ovčarje je bilo takrat obvezno, da sta oba imela opravljen delovni izpit IPO I. Oba sta morala imeti slikane kolke in pregledan DNA na osnovi krvi. Oba sta imela tudi opravljen vzrejni pregled.
Pred paritvijo je potrebno psico primerno pripraviti. Predvsem je pomembno zdravje in kondicija psice.

Ko se začne gonitev, je dobro opraviti teste, ki točno pokažejo, kdaj je psica godna za paritev. Obstajajo dvoji:
1.    progesteronski testi, kjer psici vzamejo kri in na parametrih v krvi določijo plodne dneve,
2.    drugi pa je bris iz nožnice, za katerega smo se odločili mi.
Teste se začne delati nekako osmi dan in se jih ponavlja, saj le s ponovitvami lahko napovedo pravi dan. Nam so napovedali 14 -ti dan gonitve in čisto res je bila takrat godna. Paritev smo čez dva dni ponovili. 24- ti dan smo šli na ultra zvok, pa si veterinar ni upal napovedati mladičkov, zato smo ga 30-ti dan ponovili. Tokrat smo bili bolj veseli, saj smo imeli potrjeno brejavost. Na UZ se je videlo 4 mladičke.

Ajšo smo začeli hraniti s hrano za breje psice. Sprehode je imela popolnoma enake kot prej, le zadnjih 10 dni smo jih skrajšali. Pripravili smo ji kotilnico, da se je navadila na njo. Še zadnji dan pred kotitvijo smo šli na sprehod za pol ure. Za uspešno kotitev je potrebna dobra psihična in predvsem fizična kondicija psice.

Od rojstva do tretjega tedna

Kotitev

Skotili smo se 21.03.2004. Prvi je zagledal luč sveta Bai, zadnji pa Blu. Vseh skupaj nas je 7. Beti, Brina,Bajka, Brihta, Balou, Bai in Blu. Ajša je tudi ob kotitvi dokazala, da je fantastična psička, saj je vse opravila sama. Mi smo le podvezali popkovino.

leglo mladičkovOb 4.30 se je skotil črn samček, Bai, tehtal je 530g.Tretji dan je tehtal 650g.
Ob 4.45 se je skotila Brina, tehtala je 505 g. Čez tri dni jih je imela že 700.
Beti se je skotila ob 5.40, tehtala je 526g, v treh dneh se je zredila na 680g.
Ob 6.05 se je skotila Brihta-Bri. V treh dneh je iz 510 napredovala na 720g.
Ob 6.35 se je začela pravljica o Bajki, črni psički, ki je kar takoj ostala doma. Imela je 521g, ki so v treh dneh narasli na 700g.
Nastala je malo daljša pavza med kotitvijo in potihem smo že mislili, da nas bo 5. Pa se je ob 9.45 skotil 510g težki Balou. Tri dni je lepo papal in tehtnica je pokazala 715g.

Sedaj smo pa res mislili, da je konec, zato so nam že preoblekli kotilnico, da smo bili na čistem. Pa se nam je ob 10.25 pridružil še Blu. Bil je najlažji, saj je tehtal le 480g. Kmalu nas je dohitel, saj je imel pri treh dneh že 760g. Dobil je še partizansko ime – Bajsi.

leglo
Sedaj je bilo pa res konec in Ajša se je lahko odpočila
Že vmes, ko smo mislili, da je končala s kotitvijo smo ji ponudili govejo juhco, ki jo je z veseljem pojedla. Po končani kotitvi pa je dobila mlečni riž, katerega je bila vesela. Vseskozi pa je ob sebi imela vodo, na katero je pa kar malo pozabila, zato je prvi dan večkrat dobila juhico. Ker je pojedla vse posteljice in s tem dobila ogromno hrane, prvi dan niti ni preveč jedla. Zato smo ji dajali lahko hrano kot je recimo mlečni riž in meso iz juhice.

kotilnicaPrvih 10 dni smo samo jedli in spali. Malo smo se tudi plazili na okoli, to pa je bilo tudi vse. A, pa še rasli smo zraven. Deseti dan smo vsi že dosegli 1000g. Tukaj smo stari 12 dni. Koliko smo zrasli in se zredili, se vidi na slikici. No, zredili smo se kar lepo. Ko smo se skotili, smo imeli vsi malo čez 500g, dvanajsti dan pa smo imeli vsi že več kot kilogram dvesto. Začeli smo tudi odpirati učke.

Mama pa nas je že vzgajala in pokazala, če kaj ni bilo prav. Do 20. dneva smo čisto vsi odprli učke. Čisto drug svet je bil kot smo si ga predstavljali. Pridno smo rasli in se redili. 20. dan smo imeli že vsi več ali malo manj kot 1700 g. Postali smo že pravi kužki 😉
Začeli smo že hoditi ven iz kotilnice. Kar naenkrat smo morali hoditi po parketu in po ploščicah. Joj, kako je drselo.

prvo hranjene mladičev21. dan smo prvič jedli čisto drugo hrano, kot je mamino mleko. Pa še sami smo morali jesti. Dobili smo Keksolino. Saj je bil dober, a kaj, ko nismo najprej vedeli, kako in kaj in smo kar hodili po njem.

No, pojedli smo vse, ampak umazani smo bili pa še cel dan. Še vedno pa smo jedli tudi pri mami, vmes pa smo dobivali Keksolino in ostalo hrano. Keksolino in kasneje Rižolino in Čokolešnik smo dobili z umetnim mlekom. Kasneje pa so nas postopoma navajali tudi na pravo mleko. Na koncu smo bili najbolj srečni, ko smo dobili čisto domačega. Naučili so nas jesti vse. Vsak obrok je bil drugačen. Jedli smo 5x na dan.

•    Od tretjega tedna do petega tedna
Do 30. dneva smo se že pošteno zredili in tudi zrasli. Težki smo bili od 3200 do 3500 g. Ker nam je nagajalo vreme, smo hodili ven na travo le za par minut, ker je vseskozi deževalo ali pa je pihal veter.
Ker smo začeli že hoditi na sprehod, smo bili pri štirih tednih in pol drugič razglisteni. Prvič smo bili, ko smo začeli sami jesti. Malo več smo tisti dan kakali, a ker smo lahko potem noreli po travniku, nam je bilo vseeno. Na prvem sprehodu je bilo takole:

prvi pasji sprehodprvi pasji sprehodprvi pasji sprehod

 
Od petega tedna do odhoda v nove domove

Tako so minevali naši dnevi. Zadnjič smo bili stehtani 39. dan, ker tehtnica ni več kazala naše kilaže. Vsi smo bili pridni in smo se bližali šestim kilogramom.
Pri 6-ih tednih smo bili prvič cepljeni. Malo je zabolelo, a smo vsi preživeli. Pa spet smo malo več kakali, saj so nas pred cepljenjem zopet razglistili.
Najhuje je bilo, ko je deževalo in smo bili v stanovanju. Saj je luštno, a vseeno nismo tako noreli kot na sprehodih.

Pri sedmih tednih nas je spet obiskala vzrejna referentka. A tokrat njen obisk ni bil prav nič vesel. Vsi smo jokali in bežali, saj smo bili tetovirani.
Ampak smo vse skupaj pozabili, saj smo se lahko spet naprej igrali in zganjali norčije. Najbolj nas je zabavalo loviti muca, ki se je na koncu sprijaznil in ugotovil, da smo čisto zanimivi, dokler ga nismo začeli grist.
Kadar je bil lep sonček, smo bili skoraj cel dan v pesjaku.
Notri smo se igrali med seboj ali pa z igračkami, na sprehodih pa smo čedalje bolj noreli.
Tako so več ali manj potekali naši dnevi. Vsak dan smo zrasli in se zredili.

pasji mladičekmladiček nemški ovčarpes in maček
Naša kotilnica je skoraj premajhna, zato je prišel čas, ko bomo šli v nove domove.

kotilnica

 

Prehrana mladičkov

Sedaj so na 4 obrokih.
Zjutraj ob 6-ih, opoldne ob 12-ih, popoldne ob 16-ih in zvečer ob 10-ih.
Zjutraj in zvečer dobijo čokolešnik z mlekom 3,5% maščobe. Dnevna obroka pa sta zelo različna. Jedo praktično vse. Obrok je bil lahko:

  • briketi
  • skuta z rumenjakom (surovega beljaka pes ne prebavi, zato lahko dobi le kuhan beljak)
  • naribano jabolko, zmečkana banana in jogurt
  • surovo goveje meso z rižem in naribanim korenjem
  • kuhano goveje ali piščančje meso z rižem ali makaroni in zelenjavo (korenje, por, peteršilj, koleraba – zelenjavo zmečkaš, zraven daš še malo sesekljanega česna – čebula je za psa strupena, zato je pse ne sme jesti)
  • drobovino z zelenjavo in polento

Kaj v pasji prehrani ni zaželeno

  • stročnice 
  • svinjski meso 
  • svinjske in piščančje kosti 
  • surov beljak 
  • in že prej omenjena čebula

Sami boste opazili, da bodo začeli opuščati en obrok. Če ga do 6 meseca ne, jim ga ukinite vi. Opozorila bi vas, da so res pravi jedci, zato, če ne bodo jedli dva dni, jih odpeljite do veterinarja, ker je verjetno nekaj narobe z njimi.

Najpomembnejše pravilo pri hranjenju je, da je psu posoda z hrano na voljo samo 10 minut. Tudi če ne poje, mu posodo z hrano odstranite in mu hrano ponudite šele pri naslednjem obroku. Če bo imel pes hrano vseskozi na razpolago, se bo navadil, da lahko je, kadar se mu bo zdelo. S tem pa vi izgubite kontrolo, koliko resnično poje.
V kolikor ga boste hranili z briketi, se držite navodil proizvajalca. Opazujte psa. Če začne hujšati, mu obrok povečajte, če se začne rediti, ga zmanjšajte. Hrano za mladička imejte do 7 meseca, potem pa preidite na hrano za odraslega psa. Če boste videli, da pes zelo hitro raste, preidite na odraslo hrano že prej. Če v tabeli piše, da mora pes dobiti 400 g, to ne pomeni, da mora vsak obrok dobiti 400g, ampak da morate teh 400g razdeliti na vse obroke.

V kolikor pa boste obroke pripravljali sami, pazite, da bo obrok uravnovešen.

Okoli 9. mesece preidite na 2 obroka. Osebno vam svetujem, da vseskozi obdržite dva obroka, ker se s tem pes nikoli ne »nažre«, se mu ne raztegne želodček in imate manjšo možnost, da pride do kakšnih komplikacij.

Pes mora imeti vseskozi na voljo svežo vodo.


Vzgoja in šolanje

Vzgoja mladička se začne takoj, ko mladička prinesete domov. Vsi člani družine se morate do psa obnašati enako. Ne, da mama dovoli, da je na kavču, oče pa ga meče dol, ko ga zagleda. Pogovorite se, kaj bo pes lahko počel in kaj ne. Tisto, kar mu boste na začetku dovolili, boste kasneje, ko bo to moteče, zelo težko odpravili (prosjačenje pri mizi, spanje na kavču, postelji,….).
Bodite dosledni, ne da danes, ko ste dobre, volje pes lahko dela vse, jutri pa ste slabe in ne sme početi tisto, kar je lahko včeraj.
Uporaba fizične sile je nepotrebna. Psi so izredno dojemljivi. Že iz legla poznajo povelje tiho, spat, mir, ne grizi. Seveda tega brezpogojno ne naredijo takoj. A takoj, ko zahtevano naredijo, ga pohvalite.

Če vas grize za roko, ga ni potrebno udarit po gobčku. Začnite »jokat« tako kot jokajo oni, in ko vas preneha gristi, ga pohvalite. Lahko tudi odločno rečete NE.

Imejte dovolj igrač (vrvi za vlečenje, žogice na vrvici, razno razne piskajoče igrače – specializirane trgovine imajo kar veliko ponudbo. Pazite samo, da igrača ne bo premajhna, da je pes po nesreči ne poje), preusmerite nezaželeno vedenje z igračko ali briketki.

Tudi, ko se polula in pokaka notri, je fizična sila neupravičena. Zlato pravila navajanja na sobno čistočo je:
Mladiček lula in kaka približno 10 minut po hrani, lula vsakič, ko se zbudi, po končani igri, ko se razburi ali ustraši. Mi smo tisti, ki moramo psa opazovati in takoj, ko vidimo, da se pripravlja k lulanju ali kakanju, ga primemo in odnesemo na mesto, kjer lahko to dela. Ko se polula ali pokaka, ga izdatno pohvalimo. (priden lulat ali kakat). V leglu so bili navajeni opravljat potrebno na balkonu, tako, da cvilijo, če jih tišči na potrebo. Res je, da ko se igrajo, velikokrat pozabijo in se ponečedijo tam, kjer jih prime. Opazujte psa in ko vidite, da postane nemiren in išče primerno mesto, ga odnesite ven.

Tudi, ko ga boste navajali na sprehod z ovratnico in povodcem bodite potrpežljivi, predvsem pa zanimivi. Če se ne bo hotel premakniti, ga ni potrebno vleči za nami. Počepnite in ga povabite, da gre z vami. Lahko ga povabite z hrano ali igračko. Imejte nežen glas. Navajeni so na gremo, gremo.
Tudi če vas potem pes vleče, ga ni potrebno kaznovati s silo. Ustavite se, preden se povodec napne do konca, mu recite počasi ali ne vleci in ko se ustavi, ga pohvalite. Seveda ne bo hodil že prvi dan vzorno, a z vašo doslednostjo bo zelo kmalu hodil lepo ob vas.
Ko so bili spuščeni in sem želela, da pridejo k meni, sem počepnila, začela ploskati z rokami in jih klicati sem (ne derite se, če ne pride, ker nežna beseda veliko bolj zaleže). Pri klicanju bodite poskočni, da boste zanimivi za psa. Ko pride do vas, mu dajte nagrado v obliki briketka ali pa se poigrajte z njim.

Predlagam vam, da imate briketke vseskozi pri sebi in jih hvalite za vsako pravilno stvar, ki jo naredijo.

Priporočam vam tudi, da imate psa čim več na povodcu, da se ne bo naučil samostojnega sprehajanja in da vidva z psom zgradita odnos, ki g s spuščenim ne morete, ker ni pri vas, ampak prosto vohlja naokoli.
Svetujem vam, da se v šolo vključite čim prej, da se pes navadi na druge pse in da vas uboga tudi, če so zraven drugi psi in ljudje. Zelo pomembna je odločitev glede izbire pasje šole. Načini šolanja so zelo napredovali in nekatere šole napredkom sledijo, nekatere pa ne.

Z mladički iz legla sem delala sedi in tudi vsi so bili že na sledi, tako da poznajo tudi to, seveda pa smo se igrali tudi z klobasami in cunjami.
Po preizkusu mladički niso streloplahi – preživeli so oz. prespali ognjemet ob vstopu v EU, tudi na druge poke ne reagirajo.
Tisti, ki boste psa šolali za višje izpite ali tekmovanja, naj vas opozorim, da imajo psi izreden plenilski nagon, zato pazite, da boste kmalu začeli delati na spuščanju, ker boste imeli težave s spuščanjem na obrambi. Spusti naredite tako, da mu ponudite zamenjavo. Ali je to drug predmet ali pa mu daste pred nosek briket in mu rečete spusti. Takoj, ko spusti, dobi nagrado (drugi predmet ali briketek – tisto, kar ste mu ponudili za zamenjavo).
S psom ne vadite v nedogled, naredite 3-4 ponovitve, potem pa imejte sprehod naprej, pa po 10-15 minutah naredite spet par ponovitev.
Tudi, ko mu daste jesti, mu recite sedi (ko bo seveda vedel kaj sedi je) in mu daste hrano šele takrat, ko bo sedel.
Za vsa vprašanja, ki jih boste imeli, sem vam na voljo na telefonu ali na mailu.

Če boste imeli kakršne koli težave, me pokličite takoj in pomagala vam jih bom odpraviti. Pokličite me takoj, ko vidite, da se vam je nekaj ustavilo in ne veste, kako naprej. Ne čakajte predolgo, ker najhujše je popravljati stare napake in napačno naučene stvar.

Želim vam veliko sreče in veselja z novim bučmani in bučmankami!

Predvsem pa spoštujte svoje psa, ker tudi on spoštuje vas!