Problematičen pes I.
16 / 09 / 2013 Alenka Klemenčič
Kdaj je pes težaven? Lahko preprečimo, da bi se tako vedenje razvilo? Ali lahko problematičnega psa prevzgojimo? Odgovore na ta in še več vprašanj je pripravila priznana kinologinja Alenka Klemenčič.
Definicija, kaj pomeni problematičen pes, je zelo subjektivna, saj smo si ljudje različni in imamo različen prag tolerance. Svojemu psu, ki ga imamo neskončno radi, odpuščamo napake in zagovarjamo njegovo neprimerno vedenje.
Foto: Bajka, šola za pse
Ko vaš pes, tako kot ta na sliki, pokaže zobe, ni več samo problematičen pes, ampak je že nevaren in agresiven pes. Pustimo zakonsko opredelitev, kaj je nevaren pes, ker nam je vsem v interesu, da do ugriza druge živali nikoli ne pride. Nihče med nami pa si ne želi, da bi naš pes ugriznil človeka.
Kdaj lahko rečemo, da je pes problematičen?
- Problematičen pes je že pes, ki na povodcu stalno vleče, ker obstaja potencialna nevarnost, da tega psa ne bo mogoče zadržati.
- Problematičen pes je tisti, s katerim ne morete nemoteno sobivati in vas njegovo vedenje ovira.
- Nevarno problematičen je vsak pes, ki se agresivno vede do drugih živih bitij. Agresivno vedenje psa je vsako renčanje in zaganjanje v druge pse, saj je od renčanja do ugriza le vprašanje časa.
Kdaj govorimo o res problematičnem psu?
- Najbolj problematični psi pa so tisti, ki grizejo svojega vodnika.
- Noben pes ne sme v nobeni situaciji ugrizniti svojega vodnika. Takrat ko pride do ”samo” blagega ugriza, je skrajni čas, da resno poiščete strokovno pomoč.
Če je vaš pes problematičen, si nikar ne zatiskajte oči, ampak se s težavami spopadite še preden pride do ugriza. Foto: Dimitri Castrique
Je možno prevzgojiti takšnega psa?
- Prevzgoja problematičnih psov je zelo kompleksna
- Vzrok je v večini primerov nepravilen odnos med vodnikom in psom.
- Nedopustno je že renčanje na vodnika, kaj šele ugriz. Na žalost pa se to velikokrat dogaja. Prevzgoja problematičnega psa je v prvi vrsti sprememba vedenja lastnika do takega psa.
Kako pride do tega, da vas lastni pes ugrizne?
Ko je kuža še mladiček, se nam njegovo renčanje zdi smešno. Ko to naredi v obdobju pubertete, ga zagovarjamo, da ni zanalašč. Ko to vedenje ohrani za celo življenje, se začnemo izogibati situacij, v katerih pes svoje nestrinjanje kaže z renčanjem ali ugrizom. Takšnih situacij pa je čedalje več in počasi postajamo sužnji svojega psa. Zaradi takšnega vedenja se lastnik psa začne bati in z njim ne more več živeti sproščeno in brez strahu. Ob tem pa psa nehote potrjuje v njegovem zastrašujočem vedenju.
Vzroki, zakaj pes ugrizne svojega lastnika, izvirajo iz njegovega otroštva in neprimerne vzgoje. Že mladičku moramo pokazati, kaj sme in česa ne sme ter mu postaviti jasno določene meje, do katerih lahko s svojim obnašanjem gre. Meja pa je vaša nedotakljivost. Pes, pa naj bo mladiček ali odrasel pes, velik ali majhen, nikoli, v nobenem primeru ne sme šavsnit proti svojemu vodniku.
Težavno vedenje izvira iz popustljivosti in neprimerne vzgoje v pasjem otroštvu. Foto: Sue Byford
Kaj moramo paziti pri mladičku?
Največjo napako delamo že pri mladičku, ko nas grize za roke ali noge. Ker nam je to na začetku smešno, ne reagiramo dovolj odločno, da bi pes s tem vedenjem prenehal. Ko imamo grizenja dovolj, mu rečemo NE, pri tem pa pes še bolj odločno reagira. Če tega ne ustavimo takoj, se to vedenje samo še stopnjuje.
Naslednja napaka, ki jo delamo pri mladičkih je, da dovolimo renčanje pri hranjenju in igri z igračami. Tudi tu moramo takoj postaviti mejo. Meja, ki si jo postavimo, je v večini primerov ugriz. In tu je največji problem. Ugriz je zadnja oblika agresije. Pred ugrizom imajo psi še kar nekaj opozorilnih znakov, ki jih ne smemo pustiti. Dva sta zelo pomembna, to je predugriz in pa renčanje. Obojega ne smemo dovoliti, ker je do ugriza samo vprašanje časa.
Alenka Klemenčič je vodja šole za pse Bajka in edina kinologina v Sloveniji, ki izvaja uradni program za prevzgojo nevarnih psov.