O kastraciji oziroma sterilizaciji je dobro premisliti že preden pripeljete mladička domov. S tema dvema postopkoma se v prvi vrsti preprečujejo rojstva neželenih mladičev, poleg tega pa imata posega številne pozitivne vplive na obnašanje in zdravje vaših štirinožnih prijateljev. Posega imata več pozitivnih, kot negativnih posledic, zato se je zanju smiselno odločiti, sploh če se ne nameravate resno ukvarjati z vzrejo psov. V obeh primerih gre za rutinski operativni poseg, ki poteka v splošni anesteziji, s čimer se prepreči kakršnakoli bolečina med samim postopkom. Kuža mora na poseg priti tešč, pred samo operacijo pa se ga temeljito pregleda (tehtanje, merjenje temperature, poslušanje srca, dihanja,…). Anestezija se nato prilagodi zdravstvenemu stanju živali in starosti. Po posegu se živalim predpiše tudi protibolečinska terapija, s čimer jim olajšamo rehabilitacijo doma.
Kastracijo oziroma sterilizacijo je priporočljivo opraviti nekje povprečno okrog 6. meseca starosti (odvisno od velikosti psa). Ker je znano, da spolni hormoni sodelujejo pri zaprtju rastnih plošč, moramo paziti, da s prezgodnjo sterilizacijo/kastracijo ne povečamo možnosti za pojav sklepnih obolenj. Zato se za poseg, pri manjši psih odločimo pri starosti nekje 6 mesecev, pri velikih pasmah, pa če se le da počakamo do 1 leta in pol.
KASTRACIJA
Pri samem posegu gre za odstranitev mod (testisov) iz modnika pri samcih. S tem preprečimo nastajanje hormona testosteron, ki vpliva na vedenje samcev in je tako pogosto razlog za razvoj neželenih oblik obnašanja. Poleg tega, omenjeni hormon poveča možnost za nastanek določenih oblik tumorjev in tudi nekaterih drugih bolezni.
Pozitivni učinki:
- preprečitev neželenih mladičev
- zmanjšanje agresivnega vedenja
- lažja vodljivost in enostavnejše šolanje
- zmanjšanje stresa, markiranja in potepanja
- preprečitev pojava raka na modih
- manjše tveganje za pojav raka na prostati ali spolovilih
- manjše tveganje za pojav vnetij in drugih bolezni prostate
Sam postopek je dokaj enostaven, na modniku se naredi majhen rez, skozi se vzamejo ven moda skupaj s semenovodom in žilami, ki se jih nato varno podveže in odstrani. Rana se zašije, psu pa se preventivno namesti ovratnik, da si kasneje ne more lizati rane ali potrgati šivov. Pes gre domov še isti dan, približno tri dni mora počivati, zato takrat omejimo gibanje. Že po enem tednu pa se prične obnašati enako kot pred samim posegom.
STERILIZACIJA
Pri tem posegu gre za kirurško odstranitev reproduktivnih organov pri samici. Ločimo dva postopka, pri enem se odstranijo samo jajčniki (ovariektomija), pri drugem pa se poleg tega odstrani tudi maternica (ovarihisterektomija). Kateri postopek se bo uporabil je odvisno predvsem od zdravstvenega stanja psice in njene starosti. Cilj posega je preprečiti izločanje spolnih hormonov estrogena in progesterona, ki sta odgovorna za pojatveni ciklus in z njim povezanimi spremembami v obnašanju. Poleg tega sta omenjena hormona povezana s pojavom različnih oblik raka in nekaterih drugih bolezni.
Pozitivni učinki:
- preprečitev neželenih mladičev
- preprečitev zanimanja in zasledovanja samcev v času gonitve
- manjše tveganje za pojav raka na mlečni žlezi
- preprečitev pojava raka na jajčnikih in maternici
- preprečitev navidezne brejosti in laktacije
- zmanjšanje pojava piometre (gnojno vnetje maternice)
- manjše tveganje za pojav mastitisa (vnetje mlečne žleze)
Na področju trebuha se najprej pobrije dlaka in temeljito razkuži koža. Nato se naredi rez skozi kožo in trebušno steno, skozi katerega se nato vzamejo ven jajčniki skupaj z jajcevodi in žilami (lahko tudi maternica). Strukture se nato varno podveže in odstrani. Rana se zašije, šive pa se odstrani približno čez 10-14 dni, ta čas nosi ovratnik, da si ne liže rane ali potrga šivov. Psička gre domov še isti dan, približno teden dni pa mora počivati, zato takrat omejimo gibanje. Podrobnejši opis postopka s slikami najdete TU!
V tem času se vse več lastnikov odloči za laparoskospko metodo. Gre za minimalno invazivno kirurgijo, ki poteka pod nadzorom kamere. S to metodo lahko opravimo vrsto posegov, med drugim tudi laparoskopsko ovariektomijo (odstranitev jajčnikov) in operacijo kriptorhidov (odstranitev zaostalih testisov iz trebušne votline). Podobno kot klasični, laparoskopski posegi potekajo v splošni inhalacijski anesteziji. Glavna razlika je v tem, da pri omenjeni metodi v trebušno votlino vstopamo skozi dve odprtini. Prva odprtina je namenjena temu, da skozi njo vstavimo kamero, druga odprtina pa je namenjena za vstavljanje prijemalke ali inštrumenta za zlepljanje in rezanje žil ter okolnega tkiva. Razlika je tudi v tem, da je pri omenjeni metodi pacient postavljen na bok, pri standardnem posegu pa je pes postavljen na hrbet. Študije kažejo, da je laparoskopski poseg 60% manj boleč od standardnega posega saj povzroča manj stresa in travme, manjše reze v področju trebuha, manj zapletov in tudi zmanjša bolečino po operaciji.
Vsak poseg v telo, tudi omenjena prinašata s seboj tako pozitivne, kot tudi negativne posledice. Zato se je potrebno temeljito pozanimati in pretehtati možnosti skupaj z veterinarjem. Posvetiti se je potrebno vsakemu psu posebej, saj se vsak organizem odzove drugače in tudi posledice niso pri vseh popolnoma enake.
Negativni vplivi sterilizacije/kastracije:
- možne komplikacije pri posegu (anestezija, krvavitve po posegu, vnetje rane)
- prekomerna telesna teža
- možna inkontinenca urina pri psicah (nezmožnost zadrževanja urina)
- zgodnje kastracije in sterilizacije po nekaterih študijah povečajo možnost za razvoj osteosarkoma, razvoj hipotiroidizma, razvoj nekaterih sklepnih obolenj
Pogovor med lastnikom živali in veterinarjem je zato nujen, kot lastnik psa morate vedeti kaj vse lahko pričakujete, vaš veterinar pa vas mora opozoriti tako na dobre, kot tudi slabe strani.
Marjuta